Na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu MOS v Celju bo Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) gostilo moderiran panel, ki bo naslovnil elektrifikacijo kot strateško poslovno odločitev podjetja. Zaradi nestanovitnosti tradicionalnih virov energije in potrebe po predvidljivosti upravljanja z energijo je ustrezne odločitve potrebno sprejeti zdaj. Tudi brez jasnega okvira spodbud s strani države. 

Lasten vir energije najbolje deluje v kombinaciji z optimiziranim odjemom, predvsem pa upravljenjem proizvedene energije, kjer, kot vemo, hranilniki odigrajo ključno vlogo pri prenosu poceni dnevne energije v časovno odbobje, ko sonce pač ne sije. 

Od energetskega cilja do poslovne odločitve

Elektrifikacija ni več zgolj okoljski ukrep ali zamenjava posamezne naprave. Za podjetje pomeni dolgoročno odločitev o tem, kako bo proizvajalo, kupovalo, shranjevalo in upravljalo energijo ter kako bo elektrificiralo proizvodne procese, ogrevanje, hlajenje, vozni park in logistiko. Evropska usmeritev, da bi se delež električne energije v končni porabi do leta 2040 povečal z današnjih približno 23 % na 46 %, kaže, da bo ta prehod vse bolj določal pogoje konkurenčnosti.

Za slovenska podjetja je zato ključno vprašanje, ali lahko naložba v elektrifikacijo temelji na lastni poslovni logiki tudi takrat, ko subvencija ni zagotovljena. Spodbude so lahko pomemben pospešek, ne morejo pa nadomestiti premišljene zasnove sistema, realne ocene prihodnje porabe, ustreznega financiranja in dolgoročnega obvladovanja stroškov ter tveganj.

Panel bo sledil logiki direktorja oziroma investitorja: kaj naložba prinaša podjetju, kako vpliva na stroške in zanesljivost poslovanja, katera tveganja zmanjšuje ter kako jo fazno izvesti ob omejitvah omrežja in spreminjajočem se regulatornem okolju.

Solar+: od posamezne naprave do povezanega sistema

V središču razprave bo koncept Solar+: sončna elektrarna ni obravnavana kot osamljena tehnologija, temveč kot jedro širšega sistema, ki vključuje baterijski hranilnik, toplotne črpalke, e-mobilnost, elektrificirane proizvodne procese, prilagodljivo porabo in sistem za upravljanje energije (EMS). Prava vrednost nastane, ko so ti elementi načrtovani in vodeni kot usklajena celota.

EMS pri tem povezuje proizvodnjo, porabo, shranjevanje in trg: odloča, kdaj energijo porabiti, shraniti ali oddati, kdaj omejiti konice ter kako izkoristiti obstoječi priključek. Hranilnik lahko dnevno sončno proizvodnjo prenese v večerne ure, poveča samooskrbo in ob ustrezni tehnični zasnovi zagotavlja podporo kritičnim porabnikom. S tem elektrifikacija postaja tudi orodje za večjo predvidljivost in odpornost podjetja.

Ključna vprašanja razprave

• Zakaj je elektrifikacija strateška odločitev podjetja in kakšno poslovno tveganje predstavlja odlašanje?
• Kdaj naložba ekonomsko drži tudi brez subvencije in kakšen model financiranja omogoča njeno izvedbo?
• Kaj lasten sončni vir s hranilnikom dejansko prinaša podjetju glede stroškov, zanesljivosti, samooskrbe in uporabe priključne moči?
• Kako povezati sončno elektrarno, BHEE, toplotne črpalke, e-mobilnost in elektrificirane procese v enoten sistem pametnega upravljanja?
• Kakšno vlogo ima lasten vir in elektrifikacija v predvidljivosti in odpornosti v razmerah podnebnih ekstremov, suše, cenovnih nihanj in omrežnih omejitev?
• Ali so evropski in slovenski projekti pripravljeni na zahteve po večji tehnološki in dobaviteljski neodvisnosti, vključno z vprašanjem uporabe kitajskih inverterjev?

Razprava je namenjena direktorjem in lastnikom podjetij, energetskim menedžerjem, industrijskim uporabnikom in investitorjem, ki razmišljajo o elektrifikaciji proizvodnje, ogrevanja, hlajenja ali mobilnosti ter o naložbah v lastno sončno elektrarno, hranilnik in pametno upravljanje energije.