• 19.
  • september
  • 2016

Kako bo Slovenija izpolnila okoljske zaveze do leta 2020?

»Gradimo ogromne in drage elektrarne, namesto, da bi uvajali pametna omrežja in pospešeno postavljali energetske vire za razpršeno proizvodnjo elektrike in toplote. Dejstvo, da smo v Sloveniji na energetskem področju zavozili,« je na konferenci Združenja slovenske fotovoltaike poudaril predsednik združenja Primož Tručl.

Potrebno je nehati razmišljati o postavljanju drugega bloka NEK, saj se je tu mogoče le strinjati z mnenjem Greenpeaca, da za Slovenijo jedrska energija ni sprejemljiva alternativa fosilnim gorivom, četudi pomeni nižanje ogljičnega odtisa. Vse, kar lahko naredi dobrega za podnebje, naredi prepočasi in s prevelikimi stroški, če upoštevamo vse stroške skozi celotno življenjsko dobo jedrskih elektrarn.«

V nekaterih državah kot so ZDA, Rusija in Kitajska ima jedrska energija določeno prihodnost. To pa ne velja za evropske države, kjer so države Avstrija, Danska, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Liechtenstein, Luxemburg, Malta in Portugalska brez jedrskih reaktorjev za proizvodnjo elektrike, isto pa načrtujejo tudi Švica, Španija, Belgija in Nemčija.

»Kot majhna država imamo odlično priložnost, da prvi na svetu dokažemo, da je mogoče, ne samo na regionalni, ampak tudi na nacionalni ravni zagotoviti proizvodnjo energije zgolj iz obnovljivih virov. Vložek v pametna omrežja, se pri nas, kjer nimamo dolgih daljnovodov, povrne prej kot kje drugje, učinki inteligentnih rešitev imajo večji učinek na gospodarstvo kot v večjih ekonomijah.«

Porabe energije ne zmanjšujemo dovolj hitro, saj je bila ta lani pri nas manjša le za 0, 3 odstotka, v Nemčiji pa so imeli kar za 4,8 odstotka manjšo porabo energije, pri čemer imajo tam tako rekoč polno zaposlenost in gospodarstvo na visokih obratih, zapirajo nuklearke in gradijo vetrne in sončne elektrarne. »Država nima pojma, koliko energije namerava pridobiti iz sonca in vetra letos, naslednje leto, do leta 2020, 2030. Trenutno smo še vedno pod dva odstotka sončne elektrike v skupni proizvodnji elektrike in kakršenkoli cilj bi si postavili, da bi to številko povečali na neko normalno raven, bi pomenil, da moramo nemudoma začeti postavljati elektrarne po dinamiki, kot smo jo imeli v letih 2009-2012, pri čemer je danes sončna elektrika najcenejša alternativa, takrat pa je bila med dražjimi.«

»Samo strehe bi morali prekriti s fotovoltaiko, pa bi dosegli cilje do 2020,« je jasna sekretarka z direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo Andreja Belavič Benedik. Poleg sonca bi morali instalirati še vetrnice. Tudi pri vodi imamo še nekaj potenciala pravi: »Sava je 28-odstotno izkoriščena, Drava je izkoriščena v celoti, Mura 0,7-odstotno, Soča pa 34-odstotno. Do leta 2020 bi morali dograditi 83 megavatov moči. To bi dosegli s hidroelektarno Brežice in Mokrice ter prenovo hidroelektrarne Formin. Brežice bodo narejene, problem so Mokrice, kjer se zapleta pri okoljski sprejemljivosti zaradi vpliva na okolje. Če teh dveh ne bo, ne vem, kako bomo dosegli cilje.«

Čez kakšen mesec bo šla v javno obravnavo revizija Akcijskega načrta za obnovljive vire, ki so ga prvič izdelali 2010. Končne predloge naj bi sprejeli prihodnje leto. Potem bomo imeli le še tri leta časa, da uresničimo cilje, sicer bo država plačevala penale.

Na, že 8. redni letni konferenci, ki jo Združenje slovenske fotovoltaike neprekinjeno organizira na Celjskem sejmišču so bili nastopajoči naslednji govorci: 

Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike, Pregled in napoved razvoja fotovoltaične panoge
Andreja Belavić Benedik, Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za energijo 2020?
dr. Vlasta Krmelj, direktorica Energetske agencije za Podravje, Uporaba fotovoltaike v urbanih središčih
doc. dr. Sebastijan Seme, Fakulteta za energetiko, Univerza v Mariboru, S sončnimi elektrarnami do samooskrbe z električno energijo
V zgornjem seznamu so tudi povezave na predstavitve govorcev.