MZI skupaj s SODO in Eles identificiral lokacije, kjer bi lahko hitro postavili fotovoltaiko

Predloga zakonov, ki uveljavljata ukrepe sta v javni obravnavi do 19. oktobra oziroma 20. oktobra

Na novinarski konferenci je minister Bojan Kumer povedal, da se na ministrstvu ves čas trudijo naslavljati energetsko draginjo in pripravljati ukrepe, ki prihajajo v jesenskem in zimskem času, vzporedno pa so ves čas delali na srednje- in dolgoročnih ukrepih.  S paketom petih ukrepov ciljajo na to, da bi fosilna goriva v srednje- in dolgoročni perspektivi nadomestili z obnovljivimi viri energije.

Slovenija, kot je pojasnil minister, pri tem ni najbolj uspešna. "S statističnimi prenosi smo pokrili doseganje cilja za leto 2020, pa tudi za lani," je spomnil in dodal, da želijo s pripravljenimi ukrepi ta manko hitreje nadoknaditi, hkrati pa državi omogočiti cenejši in bolj zanesljiv vir energije.

V luči aktualnih razmer na energetskih trgih je vlada 14. julija letos, ministru, pristojnemu za energijo, naložila, da v sodelovanju s sisteskima operaterjema prenosnega in distribucijskega sistema pripravi načrt povečanja zmogljivosti proizvodnje električne energije iz sončne energije za 1 GW do leta 2025 na primernih lokacijah.

Prvi ukrep je predlog dolgoročnega časovnega načrta za doseganje ciljev spodbujanja proizvodnje in rabe obnovljivih virov energije za naslednjih pet let, ki ga bo vlada predvidoma potrdila v četrtek. »Gre za dokument, v katerem se v okvirih dovoljenih državnih pomoči in ob upoštevanju drugih javnofinančnih virov strateško predvideva dodeljevanje sredstev, zlasti podpor.«

Drugi je zakon za umeščanje naprav z obnovljivimi viri energije v prostor. Gre predvsem za sončne elektrarne, pa tudi vetrne. Ministrstvo bo o njem opravilo javni posvet. "Pri umeščanju v prostor danes ne razlikujemo med napravami oz. infrastrukturo z obnovljivimi viri energije in tistimi, ki to niso. Pozitivno želimo diskriminirati na primer sončno elektrarno na račun drugih, denimo hidroelektrarn," je pojasnil Kumer.

Ministrstvo je v okviru tretjega ukrepa pripravilo tudi lokacije oz. točke, kjer so možne priključitve na prenosno oz. na distribucijsko omrežje.

Po ministrovih besedah je Slovenija s pokrivanjem individualnih streh s sončnimi elektrarnami na repu EU. "Mi želimo to pospešiti, tako da gremo s temi ukrepi tudi v gradnjo večjih elektrarn, v polja sončnih elektrarn. Tu pa pridejo do izraza točke priključitve," je pojasnil.

Gre za zemljišča, ki nimajo problematičnega umeščanja v prostor, zato se lahko sončne elektrarne zelo hitro umestijo. Pri tem pa se mora spoštovati okoljsko zakonodajo, je poudaril Kumer.

Pregled kaže, da gre za vsaj 58 lokacij, kjer je možna postavitev velikih samostoječih elekrtarn nad 10 MW moči v skupni višini 1031 MW, medtem ko znaša potencial možne vključitve veljih proizvodnih naprav na distribucijsko omrežje 795 MW.

Četrti ukrep zajema pojasnila za državljane glede nejasnosti pri postavitvi sončnih elektrarn na individualnih obejktih- s ciljem usmeriti državljane na pravega deležnika.

Zadnji, peti ukrep zadeva nov zakon o vzpostavitvi infrastruktura za alternativna goriva, ki je prvi tak zakon v Sloveniji- gre pa za naslavljanje novih tehnologij, kot sta na primer vodik in sintetični metan.

Predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE je v javni obravnavi do 19. oktobra.

 

 

Zakon o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu

Prometni sektor je eden največjih povzročiteljev izpustov toplogrednih plinov in onesnaževalcev v okolju, hkrati pa prispeva znaten delež h končni rabi energije. Evropski zeleni dogovor in zakonodajni sveženj Pripravljeni na 55 zahtevata odločno ukrepanje držav članic, da bi zamejili in zmanjšali izpuste iz prometnega sektorja, med drugim s prehodom na alternativne energente, zlasti elektriko. Za to je potrebna celovita zakonodajo, ki bo sistematično uredila področje vzpostavljanja infrastrukture za alternativna goriva v prometu in uvedla mehanizme za spodbujanje prehoda na alternativna goriva. 

Na ministrstvu za infrastrukturo so zato pripravili in v javno obravnavo vložili osnutek Zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu. Novi zakon bo medsektorske narave in bo povezoval področji prometa in energije. S tem zakonom bo določen pravni okvir za vzpostavitev, razvoj, širitev in varno uporabo interoperabilne in uporabnikom prijazne polnilne in oskrbovalne infrastrukture za alternativna goriva v prometu za cestni, zračni in pomorski promet ter tri vrste energentov - električno energijo, vodik in zemeljski plin. Zeleni vodik je pri tem neposredno povezan s sektorjem FV.

Predlog zakona je v javni obravnavi do 20. oktobra 2022.

 

 vir: MZI