• 16.
  • junij
  • 2016

Odprto pismo Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter najava novinarske konference

Neuresničevanja zavez širjenja uporabe obnovljivih virov energije

Spoštovani ga. ministrica Majcen, g. minister Gašperšič, g. minister Počivalšek,

Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) že od ustanovitve leta 2008 podrobneje spremlja pogoje širjenja uporabe obnovljivih virov energije (OVE), posebno sončnih elektrarn, za katere lahko trdimo, da se iz leta v leto le slabšajo oziroma jih sedaj ni več. Ker so vaša ministrstva ključni subjekti oblikovanja energetske politike in pogojev uporabe OVE naslavljamo odprto pismo na vse vas.

V letu 2015 so investicije v OVE (brez velikih hidroelektrarn nad 50 MW) na svetovnem nivoju znašale 285,9 milijard USD, kar je 5% povečanje glede na leto 2014 in tudi nov absolutni rekord (278,5 milijard USD v letu 2011). Kar 56% navedenih investicij se nanaša na sončne elektrarne. In to v letu, ko so cene fosilnih goriv (premoga, plina in nafte) na svetovnih borzah strmoglavile. Stroški proizvodnje električne energije iz OVE še naprej padajo in sicer so v letu 2015 najbolj padli pri fotovoltaiki. V letu 2015 je bil povprečni strošek 1 kWh električne energije iz fotovoltaike na svetovnem nivoju 0,122 USD (0,106 EUR), kar je 15 % manj kot v letu 2014.

Tako je bilo prvič v zgodovini postavljenih več OVE, 53,6 % (in to brez velikih hidro elektrarn), kot klasičnih energetskih proizvodnih objektov, 46,3 %. Prav tako, prvič v zgodovini, so države v razvoju v OVE investirale več kot razvite države in sicer 156 milijard USD, kar je 19 % več kot v letu 2014.

In kakšno je stanje v Sloveniji? Trenutni nacionalni cilji na področju OVE so določeni za obdobje do leta 2020. Cilj Slovenije je doseči 25% delež OVE v rabi bruto končne energije in 10-odstotni delež OVE v prometu. V elektroenergetiki je cilj leta 2020 doseči 39,3 % delež OVE. V letu 2014 je bil ta 33,5 %. Po akcijskem načrtu za OVE moramo do leta 2020 poleg že zgrajenih OVE zgraditi še dodatne, ki bodo letno proizvedle 700 GWh električne energije oz. 1100 GWh, če do leta 2020 ne bosta zgrajeni HE Mokrice in Brežice. To je 1.000 MW sončnih elektrarn (do sedaj jih imamo 258 MW) ali 500 MW vetrnih elektrarn (do sedaj jih imamo 3,38 MW).

Na letošnji podnebni konferenci v Parizu se je 195 držav zavezalo, da bodo delovale v smeri, da v drugi polovici tega stoletja dosežemo neto ničelno raven izpustov toplogrednih plinov. Vendar lahko vrh izpustov toplogrednih plinov, ki jih povzroča pridobivanje energije, pri obstoječih trendih pričakujemo šele leta 2026. Takrat bodo 12,5 % višji kot v letu 2015. Kljub temu, da bodo po tem začeli upadati, pa bodo v letu 2040 še vedno 9 % višji kot so bili v letu 2015. Če bomo res želeli globalno segrevanje ohraniti pod 2oC oz. na 1,5oC nad predindustrijsko dobo, kot je bila ravno tako zaveza na zadnji podnebni konferenci v Parizu, čaka tudi vaša ministrstva in nas vse ostale še veliko dela.

Gradnja sončnih elektrarn ima nekajkrat večji multiplikativni učinek na gospodarsko rast in zaposlovanje kot gradnja velikih energetskih objektov. Postavitev in kasnejše vzdrževanje sončnih elektrarn angažira veliko število lokalnih podjetij in obrtnikov različnih profilov (zidarji, pleskarji, krovci, monterji, električarji…). Nekaj teh ohrani delo tudi v kasnejših fazah vzdrževanja. Velike elektrarne na neobnovljive vire energije pa nam gradijo tuje korporacije, kjer slovenska podjetja sodelujejo kot podizvajalci, ki lahko svoj izplen zvišajo le še s čim cenejšo delovno silo. Da o trajnih posledicah onesnaževanja na ljudeh in naravi niti ne omenjamo.

Žal moramo izpostaviti, da gredo načrti in aktivnosti v Sloveniji ravno v nasprotno smer glede na svetovni razvoj. V lanskem letu so bile v Sloveniji postavljene le tri mikro sončne elektrarne skupne moči 0,235 MW. Rezultat uredbe o uvedbi net-meteringa je farsa in posmeh celotnemu sektorju OVE – v letošnjem letu sta bili postavljeni dve mikro elektrarni na dveh stanovanjskih hišah. Kljub temu je v zakonodaji pridržan številn nabor morebitnih ukrepov, za vsak primer, če bi se fotovoltaična »zalega« preveč razpasla. Neredki lastniki sončnih elektrarn le te prodajajo zaradi številnih birokratskih ovir (odvzemi pokojnin imetnikom sončnih elektrarn). Očitno je, da so sončne elektrarne in net-metering nezaželene, saj omogočajo energetsko neodvisnost prebivalcev. Glede na predhodno navedene cilje in zaveze, ki se bodo sčasoma le še zviševali, Slovenija ne stagnira več temveč se odločno in zavestno pomika proti izhodišču zgodovine.

Ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo biti bitke za drugačno energetiko v Sloveniji v mnogih medresorskih in drugačnih razpravah, je povsem tiho. Skrbi le za razdelitev sredstev, ki mu ga nameni Vlada. Isto bi lahko počela dva uradnika v eni pisarni. V resnici je še huje, MOP celo zavira pobude, ki jih različni ozaveščeni subjekti spravijo skozi na drugih ministrstvih.

Z novim Energetskim zakonom ste pojem obnovljivih virov energije razširili v vam mnogo všečnejši pojem brezogljičnih virov energije. Bo drugi blok nuklearne elektrarne Krško reševal tudi okoljske probleme? Če bo šlo kaj narobe ne bo nobenega tožnika (vsaj v radiu 200 kilometrov ne).

Danes je že povsem jasno, da je edina omembe vredna OVE fotovoltaika in veter, vse ostalo pa je eksotika. Če pa pogledamo kako naj bi bila letos razdeljena borna sredstva v višini 10 mio EUR za spodbujanje OVE, vidimo, da bo šlo za sonce in veter (ki jih navajate kot preostale OVE) samo 2 mio, vse ostalo pa za tehnologije, ki nimajo velike perspektive pa:

• 1 mio EUR za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,
• 3 mio EUR za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,
• 1 mio EUR za proizvodne naprave soproizvodnjo toplote in električne energije na zemeljski plin do 50 kW nazivne moči,
• 3 mio EUR za obnovljene proizvodne naprave soproizvodnjo toplote in električne energije, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja

Smo v situaciji, ko nevladne organizacije in stanovska združenja premorejo mnogo več družbene ozaveščenosti kot katerokoli od vaših ministrstev. V nedavno odprti debati z deležniki širom energetskega sektorja o Energetskem konceptu Slovenije, se predstavniki ministrstev pogovarjajo s figo v žepu. Namen neskončnih razprav je ohranjanje trenutnega stanja Sloveniji. Vse to v času, ko v številnih državah poteka odprta razprava o zapiranju termo in nuklearnih elektrarn. V Sloveniji pa zgleda tako, da bomo kurili premog dokler ga bomo, četudi samo še čisto malo. Pri tem pa vsi vemo, da se kamena doba ni končala zato, ker bi zmanjkalo kamenja.

Pozdrav,

                                                                                         Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV)
                                                                                            Predsednik upravnega odbora
                                                                                                Primož Tručl

P.S.
Odprtemu pismu ministrstvom sledi novinarska konferenca, ki jo organizira Združenje slovenske fotovoltaike (ZSFV) v torek, 14. junija, ob 10. uri, v dvorani Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167(poslovna stavba Rotonda), Ljubljana.